blaženi Rupert Mayer – duhovnik in redovnik

Rupert MayerKako predan in požrtvovalen je bil Rupert Mayer v svoji ljubeči skrbi za ljudi, pove tudi dejstvo, da je bil prvi vojaški kurat, ki so ga odlikovali z železnim križem. Čeprav ga politika nikoli ni zanimala, je kljub temu ostro obsojal in svaril pred nevarnostmi nacizma. Zaradi tega je bil večkrat zaprt, taborišče ga je na smrt izčrpalo, tako da so ga v bojazni, da jim ne bi umrl in bi ga imeli za mučenca, izpustili in premestili v hišni zapor. Umrl je pol leta po težko pričakovani svobodi, med pridigo v münchenski cerkvi sv. Mihaela.
Ime: Izhaja iz nemščine, in sicer kot skrajšana oblika prvotnega imena Hruodperaht, ki je zloženo iz starovisokonemških besed hrod, hruod »slava« in beraht »bleščeč, slaven«.
Rodil se je 23. januarja 1876 v Stuttgartu v Nemčiji, umrl pa 1. novembra 1945 v Münchnu, prav tako v Nemčiji.
Družina: Rodil se je v uspešni trgovski družini, imel je še brata in štiri sestre.
Zavetnik: Lahko ga prištevamo med zavetnike Münchna, saj ga imenujejo tudi »apostol Münchna«.
Izobrazba: Študiral je filozofijo v Freiburgu, teologijo v Münchnu in Tübingenu ter v semenišču v Rottenburgu.
Posvečenje: V duhovnika je bil posvečen 2. maja 1899 v Rottenbergu.
Skupnost: V jezuitski red je vstopil 1. oktobra 1900 v Feldkirchu. Družbo Jezusovo ali jezuite je ustanovil Ignacij Lojolski; papež Pavel III. jo je leta 1540 potrdil. Njihovo geslo je »V večjo Božjo slavo«.
Službe: Kot škofijski duhovnik je deloval v Spaichingenu in Stuttgartu. Kasneje je nekaj let kot ljudski misijonar potoval po Švici, Nizozemski in Nemčiji. Od leta 1912 dalje je v Münchnu skrbel za priseljence, v prvi svetovni vojni pa je bil divizijski kurat na fronti. Po okrevanju je nadaljeval svoje delo v Münchnu, leta 1921 je postal predsednik Marijanske moške kongregacije.
Zapori: Nacisti so ga prvič zaprli leta 1937 v kaznilnico v Land­sbergu in ga kmalu poslali v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen, nato pa za celih pet let v hišni pripor v samostanu Ettal na Zgornjem Bavarskem.
Kreposti: Bil je človek, ki je vse svoje življenje živel in daroval za druge ter se zanje izčrpaval, sprva kot misijonar, kasneje pa kot kurat na fronti. Bil je predan karitativnemu delu, zaupnik in spovednik mnogih, zlasti mož, za katere je skrbel v Marijanski kongregaciji. Bil je odličen pridigar in odločen nasprotnik nacizma, ki ga je tudi javno obsojal.
Upodobitve: Fotografije prikazujejo moža v zrelih letih, v preprosti duhovniški obleki z bujnimi in rahlo osivelimi lasmi, resnega, a vedrega obraza, z očmi, zazrtimi v daljavo.
Beatifikacija: Papež Janez Pavel II. ga je 3. maja 1987 na münchenskem olimpijskem stadionu razglasil za blaženega.
Goduje: 1. novembra, v nadškofiji München-Freising pa 3. novembra.
Grob: Pokopali so ga na samostanskem pokopališču v Pullachu blizu Münchna, kmalu pa so ga prenesli v grobnico kongregacijske cerkve Bürgersaal v Münchnu, kjer se dan za dnem zbirajo večstoglave množice romarjev in častilcev.
Vir
Danes godujejo tudi…

Advertisements
This entry was posted in blaženi, duhovnik, redovnik and tagged , , , , . Bookmark the permalink.