sveti Urban I. – papež

Urban I.        Osem papežev je v zgodovini nosilo ime Urban, prvi med njimi je leta 222 na papeškem prestolu nasledil Kalista I. in vodil Cerkev do leta 230. Leta njegovega papeževanja so bila mirna, saj je v tistem času vladal miroljubni in kristjanom naklonjeni cesar Aleksander Sever, ki je želel združiti krščansko in pogansko vero. Kristusov kip je postavil med domače bogove, kristjani pa so smeli javno opravljati božjo službo. Stari viri navajajo, da naj bi papež Urban v svojem času posvetil devetnajst duhovnikov, sedem diakonov in osem škofov. Pripisujejo mu eno pismo, okrožnico »Vsem kristjanom« in nekaj dekretov. Legenda ga povezuje z devico in mučenko sv. Cecilijo, saj naj bi med mnogimi spreobrnil, krstil in poučil v veri tudi njenega moža Valerijana, njegov brat Tiburcij pa naj bi papeža pokopal. Znana »Zlata legenda« iz 13. stoletja podrobno opisuje njegovo mučeniško smrt. Zaradi mnogih nejasnosti in nezanesljivih podatkov se po vsej verjetnosti v življenjepisu Urbana I. prepleta življenjski usodi dveh svetnikov: papeža Urbana, ki je umrl naravne smrti 19. maja 230 in je bil pokopan v Kalistovih katakombah, ter škofa Urbana, ki pretrpel mučeništvo pod cesarjem Dioklecijanom 25. maja. Isti imeni, bližina obeh datumov in mnoge nejasnosti okoli njiju so pripeljale do prekrivanja obeh oseb. Zaradi vsega tega so god sv. Urbana papeža umaknili s koledarja vesoljne Cerkve, a kljub temu ostaja, zlasti med vinogradniki, priljubljen svetnik.
        Ime: Izhaja iz latinske besede urbanus, ki ima naslednje pomene: »mestni, meščan, prijatelj mestnega življenja; uglajen, olikan, duhovit, drzen«.
        Rodil se je v drugem stoletju v Rimu, umrl pa 25. (ali 19.) maja 230 prav tako v Rimu.
        Družina: Bil je iz plemenite rimske družine.
        Zavetnik: vinogradnikov, viničarjev in vina, vinogradov in sodarjev; proti mrazu, neurju in streli; proti pijanosti.
        Upodobitve: upodabljajo ga v papeških oblačilih, s knjigo in palico, pogosto pa ima v roki grozd ali ob sebi vinsko trto.
        Legenda: »Zlata legenda« poroča, da je bil papež Urban I. trn v peti prefekta Almahija. Ta je od Urbana in njegovih tovarišev zahteval, da darujejo in zažigajo kadilo pred poganskimi maliki. Medtem ko so pripravljali ogenj za daritev, pa se je Urban tako močno zatopil v molitev, da se je kip malika nenadoma prevrnil, se razbil na koščke in pokopal pod seboj 22 poganskih duhovnikov. Ubili so ga z mečem, njegov krvnik pa se je kasneje spreobrnil.
        Pregovori: Sv. Urban jasen, jeseni hasen. Če Urbana suši in Vid moči, bo prav za žejne ljudi. Če sv. Urban greje zelo, trgatev dobra bo.
        Goduje: 25. maja, ponekod tudi 19. ali 27. maja.
Vir

Danes godujejo tudi…

Advertisements
This entry was posted in papež, svetniki and tagged , , , . Bookmark the permalink.