Sveta trojica – praznik

Sveta TrojicaPrve sledove praznovanja najdemo v 9. stoletju v Franciji in Nemčiji. V začetku 11. stoletja so v benediktinskem samostanu Cluny v nedeljo po binkoštih obhajali praznik Svete Trojice.
Ker je imel samostan velik vpliv, se je praznovanje hitro širilo tudi po drugih krajih. Ponekod so praznovali Sveto Trojico zadnjo nedeljo v bogoslužnem letu. V Rimu so razni cerkveni pisci in papeži poseben praznik v čast Sveti Trojici vztrajno odklanjali, češ da je vsaka nedelja in celo vsak dan posvečen Sveti Trojici.
Vendar pa papeži le niso mogli biti predolgo gluhi za želje vernega ljudstva, saj se je češčenje Svete Trojice na poseben praznik tudi preprostemu ljudstvu zelo priljubilo. Tako je papež Janez XXII., ki je živel v Avignonu, leta 1334 dokončno odobril praznik Svete Trojice in ga razglasil za vso Cerkev.
Do zadnje prenovitve Rimskega misala so bile res vse nedelje med letom „posvečene“ Sveti Trojici, saj so vedno molili hvalospev za ta praznik. Šele leta 1968 so uvedli več hvalospevov za te nedelje.
Med bogoslužnim letom obhajamo dogodke, ki so pomembni za naše odrešenje. Praznik Svete Trojice takoj po binkoštih je nekak povzetek teh praznovanj in nas spominja na dejstvo, da za celotnim delom odrešenja stoji dejavnost troedinega Boga.
To je tudi vzrok, zakaj hoče Cerkev v nas neprestano ohranjati živ spomin na skrivnost Svete Trojice. V svojih molitvah in obredih vedno izpoveduje vero v Očeta in Sina in Svetega Duha.
Svoja zveličavna opravila začenja: „V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.“
Nobenega psalma, himne in pesmi ni, da ga ne bi končala z imenom Svete Trojice: „Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.“
Vse krščansko življenje je tesno povezano s tremi Božjimi osebami, saj se to življenje razvije in napreduje po krstnem besedilu: „Krstim te v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.“

Vir: France Oražem; Leto Kristusove skrivnosti 85
Vir

Advertisements
This entry was posted in praznik and tagged , , , , . Bookmark the permalink.