Koledar praznikov

1. Januar
Marija, sveta Božja Mati – praznik
Na praznik začenjamo novo koledarsko leto in pri bogoslužju prosimo za Božji blagoslov.
Na ta dan se spominjamo obiska modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezusu. Po izročilu so mu darovali zlato, miro in kadilo (prim. Mt 2,1–12). Med 25. decembrom in 6. januarjem je v navadi koledovanje, kar pomeni, da koledniki hodijo od hiše do hiše in s petjem ali igranjem želijo srečo in nabirajo darove za dobrodelne namene.

5. Januar
sveti večer,  blagoslov doma

6. Januar
Sveti trije kralji – Gospodovo razglašenje
Na ta dan se spominjamo Jezusovega darovanja v templju (prim. Lk 2,22–38), pri katerem sta bila poleg sv. družine (Jezusa, Marije in Jožefa) prisotna tudi starček Simeon in prerokinja Ana. Pri bogoslužju blagoslavljamo sveče. Praznik obhajamo štirideset dni po božiču.

nedelja po prazniku Gospodovega razglašenja
Jezusov Krst 

25. Januar
Spreobrnitev apostola Pavla – praznik

2. Februar
Jezusovo darovanje – Svečnica

11. Februar
sveta Lurška Mati božja – svetovni dan bolnikov

22. februar
Sedež apostola Petra – praznik 

19. Marec
sveti Jožef – Jezusov rednik
Sv. Jožef je bil varuh sv. družine, Jezusov skrbnik in mož Device Marije.

25. Marec
Gospodovo oznanjenje, materinski dan
Na praznik Gospodovega oznanjenja, se spominjamo obiska nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Nadangel ji je sporočil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji Sin. (prim. Lk 1,26–38).

46 dni pred Veliko nočjo
Pepelnica – praznik

Na pepelnico se začenja štirideset dnevni postni čas. Liturgična barva v postnem času je vijolična. V postnem času je šest postnih nedelj. S postnim časom se pripravljamo na veliko noč. Na pepelnično sredo je strogi post, kar pomeni, da odrasli in zdravi ljudje ne jemo mesa in mesnih jedi ter se lahko samo enkrat na dan do sitega najemo (prim. ZCP kan. 1249–1251). Pri sv. maši je obred pepelenja, ki na zunaj pokaže pripravljenost vernika na odpoved in soudeležbo pri Gospodovem trpljenju ter potrpežljivo prenašanje preizkušenj.

6. postna nedelja
Cvetna nedelja – praznik 
Cvetno nedeljo obhajamo na nedeljo pred veliko nočjo. Tedaj se spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem in pri bogoslužju beremo pasijon (pripoved o Jezusovem trpljenju) iz evangelija (prim. Mt 26,14–75; 27,1–66). Pri bogoslužju blagoslavljamo različne vrste zelenja (oljčne vejice in butare).

26. April
Marija – Mati dobrega svéta – spomin

četrtek pred Veliko nočjo
Veliki četrtek – praznik

Na ta dan se spominjamo postavitve dveh zakramentov. Gospod je na veliki četrtek zaupal apostolom posebno poslanstvo, ki ga v Cerkvi nadaljujejo posvečeni diakoni, duhovniki in škofje. Poslanstvo se podeljuje z zakramentov sv. reda oziroma mašniškega posvečenja. Na veliki četrtek se spominjamo tudi Gospodove zadnje večerje z učenci, pri katerem nam je v spomin in trajno obhajanje zapustil zakrament sv. evharistije, ki se ponavzočuje pri vsaki sveti maši.

petek pred Veliko nočjo
Veliki petek – praznik
Veliki petek obhajamo na petek pred veliko nočjo. Na ta dan se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti za križu na Kalvariji, zato je tudi ta dan strogi post. To je edini dan v letu, ko ni daritve sv. maše. Pri bogoslužju prebiramo pasijon iz Janezovega evangelija (prim. Jn 18,1–19,42).

sobota pred Veliko nočjo
Velika sobota – praznik

Veliko soboto obhajamo na soboto pred veliko nočjo. Na ta dan blagoslavljamo velikonočni ogenj, vodo in jedila ter častimo Jezusa v Božjem grobu. Jedila, ki jih prinašamo k blagoslovu (žegnu) imajo posebno simboliko in nas spominjajo na Gospodovo trpljenje. Na predvečer velike noči obhajamo velikonočno vigilijo s slavjem luči in prebiramo številna berila iz stare in nove zaveze.

nedelja po prvi pomladanski polni luni
Velika noč – Gospodovo vstajenje – slovesni praznik

Velika noč je največji praznik krščanstva in jo vsako leto praznujemo na nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Na ta dan se spominjamo Jezusovega vstajenja od smrti, s katerim nas je odrešil (prim. Mt 28,1–10; Mr 16,1–8; Lk 24,1–24 in Jn 20,1–10). Kjer je le možno je pred vstajenjsko sv. mašo procesija z Najsvetejšim. Veliko noč slovesno praznujemo z osmino, sicer pa velikonočni čas traja do binkošti, ki jih praznujemo petdeset dni po veliki noči, vmes pa se zvrsti sedem velikonočnih nedelj. V navadi je pisanje in izražanje voščil z željo, da bi se praznika odrešenja resnično veselili.

ponedeljek po Veliki noči
Velikonočni ponedeljek – spomin

nedelja po veliki noči
Bela nedelja, nedelja Božjega usmiljenja – praznik

1. Maj
Sveti  Jožef, delavec – praznik

24. Maj
Marija Pomočnica kristjanov – spomin

31. Maj
Obiskanje Device Marije – praznik

štirideseti dan po veliki noči
Gospodov vnebohod – praznik
Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, na ta dan pa se spominjamo Jezusovega odhoda k Očetu. Jezus se je po vstajenju po izročilu še štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam vse do vnebohoda (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11).

petdeseti dan po veliki noči
Binkošti – prihod Svetega Duha – praznik
Binkošti obhajamo petdeset dni po veliki noči in se na ta dan spominjamo prihoda Svetega Duha in ustanovitve Cerkve (prim. Apd 2, 1–11; Jn 20,19–23). Z binkoštimi zaključujemo velikonočni čas. Po binkoštih se nadaljuje navadno cerkveno leto, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Liturgična barva med navadnim letom je zelena.

binkoštni ponedeljek
Sveta Marija, mati Cerkva – praznik

nedelja po Binkoštih
Sveta trojica – praznik
Nedeljo Svete Trojice obhajamo na nedeljo po binkoštih. Na ta dan se posebej poglabljamo v skrivnost verske resnice o enem Bogu v treh osebah, ki so Oče, Sin in Sveti Duh (prim. KKC 249–256).

drugi četrtek po Binkoštih
Sveto Rešnje Telo in Sveta Rešnja Kri – praznik
Praznik sv. Rešnjega telesa in krvi je določen glede na praznik velike noči oziroma binkošti in ga obhajamo na četrtek v drugem tednu po binkoštih. Na ta dan se posebej spominjamo Jezusove navzočnosti v zakramentu sv. Rešnjega telesa in krvi. Na praznik so v navadi procesije, s čimer verniki tudi navzven pokažemo svojo vero. Praznik je zapovedan.

osem dni po prazniku Svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi
Presveto Srce Jezusovo – praznik

tretja sobota po binkoštih
Brezmadežno srce Marijino – praznik

24. Junij
Rojstvo Janeza Krstnika, kres – praznik

29. Junij
Sveta Peter in Pavel – praznik
Praznik apostolov Petra in Pavla, 29. junija, je v Cerkvi na Slovenskem dan mašniških posvečenj. Apostola Peter in Pavel sta najbolj pomembna apostola. Apostol Peter je bil prvi papež. Tradicijo prvega vodstvenega mesta v Cerkvi skozi zgodovino Cerkve vse do današnjega dne nadaljujejo papeži. Apostol Pavel pa je bil največji oznanjevalec Evangelija vseh časov. Krajevni škofje na ta dan v stolnih cerkvah diakone posvetijo v duhovnike (novomašnike).

1. Julij
Jezusova presveta kri – praznik

2. Julij
Ptujskogorska Mati Božja (“Šentvoršca”) – spomin

5. Julij
Sedem radosti blažene Device Marije – praznik
God svetih Cirila in Metoda, zavetnikov slovenske cerkvene pokrajine, sozavetnikov Evrope, blagovestnikov naših prednikov pri nas praznujemo 5. julija.

16. Julij
Karmelska Mati božja – praznik

5. Avgust
Marija Snežna – posvetitev cerkve Marije Velike

6. Avgust
Jezusovo spremenjenje na gori – praznik

15. Avgust
Marijino vnebovzetje (veliki šmaren) – praznik
Praznik je zapovedan. Na veliki šmaren se spominjamo posebne milosti, ki jo je bila deležna Jezusova mati Marija. Po smrti je bila z dušo in telesom vzeta v nebo.

22. Avgust
Devica Marija Kraljica – praznik

29. Avgust
Mučeništvo Janeza Krstnika – praznik

8. September
Rojstvo Device Marije (mali šmaren) – praznik
Na ta dan se spominjamo rojstva Božje Matere Marije.

12. September
Marijino ime – spomin

14. September
Povišanje svetega križa – praznik

15. September
Žalostna Mati Božja (Dolores) – spomin

24. Oktober
Blaženi Anton Martin Slomšek
Na ta dan se spominjamo smrti prvega blaženega v Cerkvi na Slovenskem, ki je posebej slovenskim vernikom postavljen za zgled pričevanja in življenja po veri.

2. Oktober
Sveti angeli varuhi – spomin

7. Oktober
Rožnovenska Mati Božja – praznik

1. November
Vsi sveti – praznik
Praznik je zapovedan. V bogoslužnem koledarju se poleg velikih praznikov odrešenja in praznikov Device Marije, Božje Matere, vsak dan v letu spominjamo enega ali več svetnikov, ki so s svojim življenje tako živo pričevali za Boga, da jih je Cerkev kanonizirala in razglasila za svetnike, kar pomeni, da jih vernikom postavlja za zgled krščanskega življenja. Na praznik vseh svetnikov se poleg vseh razglašenih svetnikov posebej spominjamo umrlih, ki so že dosegli popolno občestvo z Bogom, niso pa razglašeni za svetnike. V navadi je obisk grobov rajnih in goreča molitev zanje.

2. November
Spomin vseh vernih rajnih – praznik
Na ta dan se spominjamo in posebej molimo za vse umrle, ki so še na poti očiščevanja in polnega občestva z Bogom še niso dosegli.

9. November
Posvetitev lateranske bazilike – spomin

18. November
Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla – spomin

21. November
Darovanje device Marije – spomin

27. November
Brezmadežna Devica Marija s čudodelno svetinjo – spomin

nedelja pred prvo adventno nedeljo
Nedeljo Kristusa, Kralja vesoljstva
Nedeljo Kristusa, Kralja vesoljstva praznujemo kot zadnjo nedeljo cerkvenega leta pred prvo adventno nedeljo. Na ta dan se pri bogoslužju spominjamo Gospodove obljube na njegov drugi prihod v slavi in dovršitve človeške zgodovine.

8. December
Brezmadežno spočetje Device Marije – praznik
Na ta dan se spominjamo posebne milosti, ki je je bila deležna Devica Marija, Jezusova Mati – zaradi posebne milosti Božjega materinstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha, s katerim smo zaradi greha Adama in Eve zaznamovani vsi ljudje in se nam izbriše pri zakramentu sv. krsta, s katerim se včlenimo v občestvo/skupnost Cerkve

Z adventnim časom v katoliški Cerkvi tudi začenjamo cerkveno leto.
Advent je hkrati tudi priprava na božič, ki zajeme štiri nedelje pred 25. decembrom. S tem namenom pripravimo adventni venec s štiri svečami, pri čemer vsako adventno nedeljo prižgemo dodatno svečo. Liturgična barva v adventnem času je vijolična.

10. December
Loretska Mati Božja – spomin

12. December
Guadalupska Mati Božja – praznik

18. December
Marijino pričakovanje poroda – spomin

24. December
sveti večer, blagoslov doma

25. December
Božič – praznik Jezusovega rojstva
Praznik je zapovedan.
Na božič se spominjamo Jezusovega rojstva v Betlehemu (prim. Mt 1,18–25 in Lk 2,1–7). V navadi je postavljanje jaslic, ki ponazarjajo okolje, v katerem se je rodil Jezus. Razširjeno je pisanje in izražanje voščil z željo po blagoslovu in miru, ki naj nam ga prinese novorojeni Odrešenik. Ker je novo koledarsko leto časovno blizu, se božičnim voščilom pridružujejo tudi dobre želje za novo leto.

God sv. Štefana, prvega mučenca, 26. decembra. Za vse čase v zgodovini Cerkve so značilna tudi preganjanja kristjanov. S preganjanji je povezano posebno pričevanje nekaterih oseb, ki so zaradi vere prestali različna mučenja in darovali svoje življenje. Cerkev osebe, ki so bile umorjene zaradi njihove vere, razglasi za mučence. Ob spominskih dnevih mučencev je liturgična barva rdeča.

nedelja po Božiču
Sveta družina – praznik 
Člani Svete Družine so bili Jezus, Devica Marija in sv. Jožef. Cerkev vernikom njihov način družinskega življenja postavlja za zgled (prim. Mt 2,13–15.19–23).

31. December
sveti večer, blagoslov doma
Vir

Advertisements