Zavetniki

PRIPROŠNJIKI — ZAVETNIKI

Starejši ljudje še znajo dostavljati angelskemu češčenju očenaše v čast zavetnikom za razne potrebe, priprošnjikom v neznanih in prečudnih boleznih in podobno. Mlajši rod tega ne zna več in le malokje še molijo očenaše v čast posebnim zaveznikom. S tem se izgublja lep kos verne pobožnosti, pa tudi našega dragocenega izročila. Zato naj prispevkom o imenih in priimkih in k abecednemu seznamu svetnikov in godov dodamo še imena zavetnikov in priprošnikov, ki jih je častilo slovensko ljudstvo in s tem opozorimo na pobožne navade svojih prednikov.

ZAVETNIKI V SILI

V hudih stiskah poznega srednjega veka (v 14. stoletju, ko so razsajale razne kužne bolezni) se je začelo širiti češčenje »štirinajstih zavetnikov v sili«, to je 14 svetnikov, ki so jih častili za posebne potrebe in jih zato tudi slikali. Razen sv. Tilna so bili vsi ti mučenci. To češčenje je nastalo, kolikor moremo vedeti, takole: V življenjepisih in v cerkvenih obrednih knjigah so brali, kako je Bog te svetnike za njih življenja v posebni potrebi izredno, včasih tudi čudežno uslišal. Zato so se verni ljudje v vseh podobnih potrebah obračali na te svetnike, verujoč, da ima njihova priprošnja v teh potrebah pri Bogu posebno moč. Res, za večino teh zavetnikov nimamo popolnoma zanesljivih zgodovinskih poročil, temveč po večini samo legende (pobožne povesti). In na te legende se opira večinoma tudi priporočanje v posebni potrebi. Toda tudi resni zgodovinarji trdijo, da take legende niso samo pesniške izmišljenine, temveč da je v njih resnično zgodovinsko jedro, ki pa ga je potem ljudska domišljija razširila v pobožno povest (legendo). Podobno tudi naše narodne pesmi odevajo resnične zgodovinske dogodke v pesniško obliko.

Splošno so povsod častili 14 zavetnikov v sili in jih srečujemo v življenjepisih svetnikov pri vseh evropskih narodih. Mednje pa so ponekod šteli različne svetnike, zlasti take, ki so jim bili bolj znani ali ki so jih v njihovih krajih bolj častili. Tako nimajo povsod istih svetnikov za zavetnike v sili. Najbolj splošno znani zavetniki v sili so tile svetniki:

Ahacij (22. junija), vojak, o čigar življenju vemo le to, kar nam pripoveduje legenda: bil je častnik rimske vojske za cesarja Hadrijana (117—138), ki je z vso legijo prestopil v krščanstvo in je bil zato s svojimi vojaki vred križan na gori Ararat v Armeniji. Pri nas so ga častili zlasti v bojih proti Turkom, posebno še po bitki pri Sisku, kjer so prav na dan sv. Ahacija kristjani premagali Turke; v bitki so se posebno odlikovali slovenski, strelci. Od 22. junija 1593 do zadnjih turških vpadov na naše ozemlje (leta 1675) je bil sv. Ahacij tudi deželni patrón Kranjske.

Barbara (4. decembra), zavetnica za srečno zadnjo uro, ker ji je po legendi na poti v mučeniško smrt angel prinesel sv. popotnico. Časte jo tudi kot zavetnico rudarjev, zavetnico v viharjih in nevihtah, zato jo radi upodabljajo na zvonovih zoper hudo uro. Častili so jo tudi vojaki in jo zato slikali na orožarne in smodnišnice.

Blaž (3. februarja), zavetnik zoper bolezni vratu in zob, ker je po legendi ozdravil materi sina edinca, ki je bil požrl ribjo kost. Ponekod ga časte tudi kot zavetnika živine, zoper kugo, pri nas na Vipavskem kot zavetnika pred burjo, davico in naduho; je tudi zavetnik tkalcev in klobučarjev.

Cirijak (8. avgusta), zavetnik zoper napade hudega duha, ker je po legendi ozdravil Artemijo, Dioklecijanovo hčer, hudega duha. V spomin na to ga upodabljajo s premaganim hudičem ali zmajem pri nogah.

Dionizij (9. oktobra, francoski Denis) je bil v 3. stoletju misijonar v Galiji in nato pariški škof. Umrl je mučeniške smrti; odsekali so mu glavo in po legendi je sam nesel svojo odsekano glavo na kraj, kjer je hotel biti pokopan. Tam so pozneje postavili opatijo sv. Denisa. Slikajo ga z odsekano glavo v roki. Francozi ga časte kot svojega posebnega zavetnika.

Erazem (2. junija), zavetnik mornarjev. Častili so ga najprej v deželah okrog Sredozemskega morja ter ga upodabljali s sidrom, na katero so bile navite vrvi. To znamenje pa so v drugih deželah imeli za njegovo črevesje, ki naj bi mu ga med mučenjem z vitlom trgali iz trebuha (pozneje so ga tudi upodabljali z vitlom, na katero navijajo črevesje). Tako je postal zavetnik strugarjev ter zavetnik zoper trebušne krče in vsake trebušne bolezni.

Evstahij (20. septembra) je bil rimski častnik za cesarja Trajana; časte ga kot zavetnika lovcev in gozdarjev (kakor ponekod sv. Huberta), ker se mu je po legendi prikazal na lovu jelen s križem med rogovi.

Jurij (24. aprila), vojak in mučenec, zavetnik vojakov, strelcev, popotnikov, posebno še kmetov (v grškem jeziku pomeni njegovo ime: »kmet«) in njihovega imetja, zlasti konj. (Zmaj, ki o njem govore legende, tudi slovenske, pomeni poganstvo, cesarja Dioklecijana, ki je kristjane preganjal, pomeni dalje hudega duha, greh in podobno.) V srednjem veku so si ga izbrali za svojega zavetnika križarji in viteški redovi. Zavetnik je postal tudi nekaterim deželam in državam, npr. Georgiji, ki ima po njem celo ime, Srbiji, Rusiji in Angliji. Pod njegovo varstvo se je zateklo tudi mnogo samostanov in gradov, med njimi tudi ljubljanski grad. Sveti Jurij je naš pravi ljudski svetnik in velik priprošnjik, kar potrjujejo številni običaji, ki so v zvezi z njegovim praznikom, in mnogo cerkva, ki so mu pri nas posvečene.

Katarina (25. novembra), zavetnica za pravo pamet; legenda pripoveduje o njej, da je bila nenavadno lepa in pametna. Umetniki vseh časov jo upodabljajo s kolesom, nataknjenim z meči, zato je zavetnica kolarjev in mlinarjev. Kot svojo zavetnico so jo izbrali tudi učenjaki, vseučilišča in študenti, pa tudi device in dekleta.

Krištof (25. julija, ime pomeni Kristonosec), zavetnik zoper naglo in nepredvideno smrt, zlasti za časa kuge, zavetnik pri vseh nevarnih opravilih, zavetnik splavarjev, šoferjev, tudi vrtnarjev (po legendi naj bi njegova palica zacvetela, ko jo je bil zasadil v zemljo, kar ima duhovni pomen, kakor razlagajo). Včasih so ljudje mislili, da tisti dan, ko zjutraj vidijo podobo sv. Krištofa, ne bodo umrli. Zato so tega svetnika slikali, in sicer velikega, da je bil daleč viden, na stene zunaj cerkve in na križišča. Upodabljajo ga brodečega čez vodo z Jezuščkom na rami.

Marjeta (20. julija), zavetnica porodnic. Po legendi so jo vrgli v ječo k zmaju, katerega pa je z znamenjem križa premagala; zato jo upodabljajo z zmajem in križem.

Pantaleon (27. julija), zavetnik zdravnikov, ker je bil po legendi tudi sam zdravnik, zavetnik tudi zoper glavobol in za živino. Upodabljajo ga z žebljem, s katerim sta mu obe roki pribiti na glavo, ali pa s posodo z mazilom.

Tilen (Egidij, 1. septembra), opat, zavetnik mladih mater in tudi za živino, ker ga je v puščavi redila košuta s svojim mlekom. Upodabljajo ga navadno s košuto ob strani.

Vid (15. junija), zavetnik zoper neznane bolezni, zlasti zoper Vidov ples ali epilepsijo, kačji pik, strelo, zoper očesne bolezni, slepoto, histerijo; zavetnik za živino, posebno za perutnino, zavetnik setve in žetve, zavetnik igralcev, hribovcev, koscev in kovačev, pohabljenih, gluhonemih; tudi kolarji ga časte kot svojega zavetnika. O razširjenosti njegovega češčenja pri nas govore mnoge cerkve, kapele in oltarji, ki so mu posvečeni.

Tega ali onega izmed teh »štirinajstih zavetnikov v sili« pa je ponekod zamenjal kateri izmed naslednjih svetnikov:

Lenart (6. novembra) je zaslovel s čudeži, ki jih je storil pri reševanju jetnikov, pri zdravljenju duševnih bolezni in živinske kuge, zato ga časte ponekod kot zavetnika jetnikov, bolnikov in konj.

Kvirin (30. marca), zavetnik zoper tvore, čire in izpuščaje.

Magnus (6. septembra), zavetnik zoper mrčes.

Miklavž (6. decembra), zavetnik zoper povodnji, zavetnik brodarjev in mornarjev.

Rok (16. avgusta), zavetnik zoper vsakršne rane in kužne bolezni.

NEKATERI DRUGI ZLASTI STANOVSKI ZAVETNIKI

Abraham (9. oktobra), zavetnik prenočišč.

Aleš (17. julija), zavetnik zoper potres.

Ambrozij (7. decembra), zavetnik čebelarjev.

Ana (26. julija), zavetnica mater, vdov in sirot, priprošnjica zoper nerodovitnost. Kot svojo zavetnico jo časte tudi ribiči.

Anton Padovanski (13. junija), zavetnik zaročenih in poročenih, zavetnik zoper nerodovitnost in zoper živinsko kugo; verniki se še posebno obračajo k njemu za pomoč pri iskanju izgubljenih predmetov.

Anton puščavnik (17. januarja), zavetnik za domače živali, zlasti za prašiče, zavetnik mesarjev in krtačarjev.

Apoloni j a (9. februarja), zavetnica zoper zobobol, ker so ji pri mučenju izbili zobe; za svojo zavetnico so jo izbrali tudi zobozdravniki.

Bernard Mentonski (15. junija), zavetnik turistov in planincev, imenovan od Pija XI. leta 1923.

Boštjan (20. januarja), zavetnik zoper kugo in pomočnik v bolečinah.

Cita (27. aprila), zavetnica služkinj.

Cecilija (22. novembra), zavetnica glasbenikov.

Doroteja (6. februarja), zavetnica vrtnarjev in cvetličarjev.

Eligij (1. decembra), zavetnik zlatarjev.

Elija (20, julija), zavetnik letalcev (časte tudi lavretansko Mater božjo).

Fabijan in Sebastijan (20. januarja, gl. zgoraj Boštjan), zavetnika zoper kužne bolezni.

Flori j an (4. maja), zavetnik zoper ogenj, sušo in povodenj, zavetnik gasilcev.

Frančišek Borgia (10. oktobra), zavetnik zoper potres.

Frančišek Šaleški (29. januarja), zavetnik katoliškega tiska, pisateljev in časnikarjev.

Hermenegild (13. aprila), zavetnik zoper potres.

Izidor (15. maja), zavetnik kmečkega stanu.

Jakob starejši, apostol (25. julija), zavetnik romarjev; bil je zaščitnik v bojih zoper mohamedance (Turke).

Janez Krstnik (24. junija), zavetnik krojačev, pastirjev, zidarjev; nekateri ga imajo tudi za zavetnika radiofonije.

Janez od Boga (8. marca), zavetnik bolnišnic, bolnikov in bolniških strežnikov.

Jedrt (17. marca), zavetnica bolnišnic in priprošnjica proti podganji in mišji nadlegi.

Janez Nepomuk (16. maja), zavetnik zoper obrekovanje in zoper povodnji.

Jernej (24. avgusta), zavetnik lepega vremena.

Jožef, rednik Jezusov (19. marca), zavetnik delavcev in obrtnikov nasploh (poseben praznik 1. maja), posebej še tesarjev, mizarjev, drvarjev, zavetnik vzgojiteljev, sirot, otrok, popotnikov, družin, priprošnjik za srečno zadnjo uro.

Kozma in Damijan (27. septembra), zavetnika zdravnikov, zlasti kirurgov, lekarnarjev, zdravniških visokih šol (medicinskih fakultet).

Krišpin (25. oktobra), zavetnik čevljarjev.

Kunigunda (3. marca), zavetnica otrok in nosečnic.

Lucija (13. decembra), zavetnica zoper očesne bolezni (ime pomeni »luč«).

Luka, evangelist (18. oktobra), zavetnik slikarjev.

Pavel, puščavnik (15. januarja), zavetnik pekov, ker mu je v puščavi krokar nosil kruh.

Pavel, apostol (29. junija), zavetnik tkalcev in tapetnikov.

Peter, apostol (29. junija), zavetnik ribičev, mornarjev, ključavničarjev, tudi kovačev, mesarjev, delavcev po kamnolomih in urarjev.

Štefan (26. decembra), zavetnik poleg drugih za konje.

Tomaž Akvinski (7. marca), zavetnik krščanskih modroslovcev in bogoslovne znanosti, tudi knjigarnarjev, zavetnik vseh katoliških visokih šol.

Tadej Juda, apostol (28. oktobra), je znan kot velik priprošnjik v hudi stiski.

Urban (25. maja), zavetnik vinogradnikov.

Valentin (14. februarja), zavetnik zoper bolezni grla, zoper božjasti in zoper bolečine v trebuhu, zoper »grče«, angino, pa tudi zavetnik zoper živinsko kugo.
Vir

Advertisements